Genesis 3:1
Paife eyoka ola li la lungama li dule oifitukuti aishe yomoixwa OMWENE kalunga ei ninga. Ndele ola ti komukainhu, shili, kalunga okwa tile, Nye inamu lya komiti adishe domoshikunino?
Genesis 3:6-7
Ndele eshi omukainhu a mona kutya omuti omuwa nokulya, ndele tau hafifa omesho, nomuti kau yahama shili okupa eendunge, ye okwa kufa ko oshiimati hano, nokwa lya, ndele ta pe yo omulumenhu waye; ndele ye okwa lya.
Nomesho avo aveshe vavali a pashuka, ndele vo ve liwete ve li hamunghele; ndele vo va hondjela kumwe omafo omukwiyu, ndele ve liningila omateta.
Genesis 3:14-15
Ndele OMWENE kalunga ta ti keyoka, molwashi ove we shi ninga, owa fingwa mokati koimuna aishe, noifitukuti aishe yomoixwa; ove u nokweendifa edimo loye, ndele u nokulya edu omafiku aeshe onghalamwenyo yoye:
Ndele handi tula outondwe pokati koye nomukainhu, nopokati koludalo loye noludalo laye; ota li ka nyanyaula omutwe woye, ndele ove to ke mu twa oshififinwa shaye.
Ou oo oulunde wotete wa didilikwa mOmbibeli. Ekotokelo loifitukuti aishe, eyoka, “la kengelela” Eva mokulya oshipambu shoshiimati wa ngabekwa. Ye okwe shi lya noku shi pa hano omulumenhu waye, osho she va ninga va dimbulule va li hamunghele.
Omapulo mayela oo: Eyoka otali popi ngaheli? Oshike oshipambu shoshiimati shi na okuninga nouhamunghele? Ndele, openi oludalo leyoka tali wana muashishe eshi?
Ombibeli otai ti eyoka ola li la “lungama” koifitukuti aishe. Ola li yo ngaashi omunhu, opo tali dulu okweenda, okupopya, nokuli li na eendunge dokunyamukula. Konima la kengelela omwalikadi wAdam, Kalunga okwe li finga li kale eyoka, ashike ha manga enyonauko inali ningwa noludalo inali kunwa.
Ombibeli otai ti muGenesis 3:15 kutya eyoka oli na oludalo, ndele Kalunga okwa tula outondwe pokati komaludalo avali. Oshayela, oludalo leyoka ola lumbakana noludalo lopaushitwe laEva manga etopoko. Ashishe osho otashi kala ngahelipi oidjemo yokulya ehapela? Hano, eevelise dishona konima, “Adam okwa luka edina lomwalikadi waye Eva; molwaashi oye ina yaaveshe ve nomwenyo.” Didilika kutya ina i tya Adam oye a li xe yaaveshe ve nomwenyo.
Ope na “oiimati” ya yooloka mOmbibeli. Lelalela, ope na oshiimati shongaho, ngaashi ehapela, olo la mena noshikulya hashi liwa. Ope na yo oshiimati osho tashi faafaneke koilonga yetu, kutyanee osho oilonga yopaushitwe ngaashi ounafaalama nongeshefa, ile oilonga yopamhepo ngaashi okulonga oikumifilonga nokuudifa Evaengeli. Hano, ope na oshiimati shoshidalelo, osho tashi faafaneke ketandavelo nokokudala.
Okulya oshiimati shongaho otashi pe Adam naEva eudeko kutya ova li hamunghele? Ile, otashi kufa ekwatafano lopambelela pokati komulumenhu nomukainhu opo vo va udeko omolwashike ve na okutuvika oilyo yonumba yomalutu avo?
Oshike lela sha ningwa po efiku olo mOshikunino okuetifa ounhu aushe u weko?
Ngaashi Oludalo lomukainhu ola li louhamungaho Kalunga e li eta po Yemwene mombelela younhu, onghee oludalo leyoka olo omukalo wongaho oo Satana a mona ta dulu oku li yeululila omuvelo moludi lounhu. Osha li itashi dulika kuSatana (osheshi ye okwa SHITWA ashike oshikwa-mhepo) okulieta po yemwene momukalo oo Kalunga e lieta po Yemwene, onghee Genesis ote tu lombwele nhumbi ye a eta po oludalo laye nokushiivifa ile okuli vendela yemwene moludi lounhu. Natango otashi ifanununa kutya Satana oha ifanwa “eyoka.”Olo oludalo laye ile evendelo moludi lounhu hatu popi.
Manga Adam ina kala neshiivo lopambelela laEva, eyoka ola kalaneeshiivo kutya komesho yaye. Naumwe a dalwa kulo a li Kain. Kain okwa li wo (a dalwa, ewifa) oo “Omunawii Aeke,” (I Johannes 3:12)
…Oushili woshinima oo kutya Eva oku na moshidalelo shaye ovanamati VAVALI (eehamba) kokudja kefimbapaleko LATOPOKA. Ye okwa li a humbata eehamba, eudeko laKain efimbo limwe ola fa olo laAbel.
Oyulikili
Genesis 3:6-7
Ndele eshi omukainhu a mona kutya omuti omuwa nokulya, ndele tau hafifa omesho, nomuti kau yahama shili okupa eendunge, ye okwa kufa ko oshiimati hano nokwa lya, ndele ta pe yo omulumenhu waye; ndele ye okwa lya.
Nomesho avo aveshe vavali a pashuka, ndele vo ve liwete ve li hamunghele; ndele vova hondjela kumwe omafo omukwiyu, ndele ve liningila omateta.
[Ova shiiva ngahelipi vali hamunghele kokulya oshipambu shoshiimati?]
Genesis 3:13-15
Opo nee OMWENE Kalunga ta ti komukainhu, Ove owa ninga ngahelipi? Ndele omukainhu ta nyamukula, Eyoka la kengelela nge, ndele ame nda lya.
Ndele OMWENE Kalunga ta ti keyoka, molwashi ove we shi ninga, owa fingwa mokati koimuna aishe, noifitukuti aishe yomoixwa; ove u nokweendifa edimo loye, ndele u nokulya edu omafiku aeshe onghalamwenyo yoye:
Ndele Handi tula outondwe pokati koye nomukainhu, nopokati koludalo loye noludalo laye; ota li ka nyanyaula omutwe woye ndele ove to ke mu twa moshififinwa shaye.
[Eyoka oli noludalo. Shayela, eshi itashi ti eyoka.]
Genesis 3:20
Ndele Adam okwa luka omwalikadi waye Eva; molwaashi oye ina yaaveshe ve nomwenyo.
[Omolwashike Adam ina ifanwa xe yaaveshe ve nomwenyo?]
Genesis 4:1-2
Ndele Adam okwa nangala nomwalikadi waye Eva; ndele ye a ninga oufimba, ndele a dala Kain, ndele ta ti, ame nde limonena omulumenhu kekwafo lOMWENE.
Komesho okwa dala yo omumwaina Abel. Ndele Abel okwa ninga omufita weedi, ndele Kain omunamapya.
[Omwenyo aushe owa dja kuKalunga, kutyanee oufimba palandulafano ile hapalandulafano. Satana ita dulu ku shita omwenyo.]
Lukas 3:38
Oye omonamati waEnos, oye omonamati waSet, oye omonamati wAdam, oye omonamati waKalunga.
[Oshiveli Kain oshi li peni mepata lAdam?]
I Johannes 3:12
Tu hafe Kain, ou a dja momunawii, nokwa dipaa ondenge yaye. Okwe mu dipaela shike? Osheshi oilonga yaye oya li ii, ndele inya yondenge yaye oya li youyuki.
[Kalunga okwa shita Adam moshifeka Shaye mwene. Owii waKain owa dja peni, nouyuki wAbel owa dja peni? Omaukwatya avo okwa fyuululwa kooxe yavo.]
Judas 1:14
Naavo yo Henok, omutiheyali kokudja kuAdam, okwe va xunganeka, a tya, Tala, Omwene ote uya novayapuki vaye omayovi omilongo,
[Kape na mOmbibeli Kain e li mepata lAdam.]